Pojasnili smo številki 150 milijard EUR in 160 milijard EUR
Dve številki, en dokument
Obe številki izvirata od Komisije in opisujeta isti predlog. Nobena ni „ta prava“ številka: ta stran navaja, katera je katera, namesto da bi izbrala eno.
Do 150 milijard EUR na leto
Sporočilo za javnost Komisije, 19. november 2025
Številka iz sporočila za javnost ob napovedi digitalnega svežnja: European Business Wallet bi lahko podjetjem prinesel prihranke v višini do 150 milijard EUR na leto.[3]
Vsaj 160 milijard EUR na leto
Stran Komisije o politiki, Shaping Europe's digital future
Številka z lastne strani Komisije o politiki za European Business Wallet: ob razširjeni uporabi bi letni prihranki za podjetja EU lahko dosegli vsaj 160 milijard EUR.[2]
Kaj ti številki pomenita
Obe številki sta oceni Komisije o tem, koliko bi podjetja in javni organi lahko prihranili, če bi bil European Business Wallet sprejet in uporabljen, ne zagotovljen izid. Izhajata iz modeliranja upravnega časa in stroškov, ki se trenutno porabijo za identifikacijo, izmenjavo dokumentov, preverjanje skladnosti, vodenje evidenc in čezmejno usklajevanje, ter ocene, koliko od tega bi odpadlo, če bi se te interakcije preselile v skupno digitalno denarnico.[12]
Predpostavke in razčlenitev
Spremni delovni dokument služb Komisije svojo oceno navaja kot razpon, odvisno od tega, koliko podjetij dejansko sprejme in uporablja Wallet, ne kot eno samo številko. Za javne organe se v celotnem dokumentu predpostavlja 100-odstotna stopnja uvedbe, saj bi predlog od njih zahteval sprejetje Wallet.[12]
- Približno 10 %: podjetja, ki že trgujejo čezmejno in intenzivno uporabljajo digitalna orodja.
- 33 %: tretjina podjetij, prag, uporabljen v oceni učinka Komisije iz leta 2021.
- 50 %: polovica vseh podjetij.
- 75 %: realistični zgornji cilj Komisije, skladen z ambicijami panoge glede uvedbe do leta 2030.
- 100 %: teoretični maksimum, pri katerem bi Wallet uporabljalo prav vsako podjetje in vsak javni organ.
Ob predpostavki 75-odstotne stopnje uvedbe delovni dokument služb ocenjuje največje letne neposredne koristi v višini približno 169 milijard EUR na leto, razdeljene na približno 14 milijard EUR za javne organe in približno 155 milijard EUR za podjetja. Pri 100-odstotni uvedbi ta maksimum naraste na približno 225 milijard EUR na leto. Nobena od teh modeliranih številk ni glavna številka 150 milijard EUR ali 160 milijard EUR: ti izvirata iz sporočila za javnost in strani o politiki, ne iz te razčlenitve.[12]
Prihranki so modelirani v petih kategorijah upravnih dejavnosti: identifikacija in avtorizacija osebe, ki nastopa v imenu podjetja, izmenjava dokumentov in informacij, skladnost in preverjanje, vodenje evidenc in upravljanje podatkov ter čezmejno usklajevanje med organi.[12]
Zakaj se lahko številki razlikujeta
Dokumenti Komisije ne pojasnijo, zakaj sporočilo za javnost navaja 150 milijard EUR, stran o politiki pa vsaj 160 milijard EUR. Modeliranje v spremnem delovnem dokumentu služb ponovno prinaša drugačni številki, približno 169 milijard EUR pri 75-odstotni uvedbi in približno 225 milijard EUR pri popolni uvedbi, tako da se noben od teh treh virov medsebojno ne ujema. Ta stran navaja številke, kot so bile objavljene, namesto da bi izbrala eno ali ugibala o razlogu za razliko.
